Otroci se v šoli sicer naučijo računanja, a to ni ravnanje z denarjem. To veščino jih morajo naučiti starši. Predstavljajte si, da majhnemu otroku rečete, da nečesa ne bo dobil, ker nimate denarja. Napotil vas bo na bankomat, ker tam vedno pride ven denar. Zato je treba otroke naučit, kako se denar zasluži, varčuje in kako načrtujemo izdatke.

Devet let
Pri tej starosti bi moral otrok znati zamenjati bankovec v drobiž. Razumeti mora, kaj piše na listku za ceno. Razlikovati mora med tem, kaj si želi in kaj potrebuje. Zavedati se mora, da si bo z varčevanjem lahko privoščil kaj večjega. Žepnino naj že redno dobiva, ki pa si jo naj razdeli v razmerju 70:30 – 70 odstotkov za sprotno porabo, 30 pa naj varčuje.

Trinajst let
Najstniška leta so zelo impulzivna. Treba je imeti vse, kar imajo vrstniki. Brezglavo zapravljanje je običajno, a zavedati se morajo, da jim bo to početje onemogočilo dolgoročne varčevalne cilje. Pri tej starosti mora znati primerjati podobne izdelke in se odločati glede na razmerje cena – kakovost. Na banki naj bi imel odprt račun, kjer mora sam znati dvigniti in položiti denar. Če pred koncem meseca porabi žepnino, mu ne dajajte dodatnega denarja. Oblačila si naj izbere in kupi sam.

Osemnajst let
Pri tej starosti lovimo zadnji vlak, ko še lahko otroka naučimo ravnanja z denarjem. Morda bo odšel od doma, študirat, v tujino, v službo, zato bo moral sam začeti skrbeti za svoje denarne zadeve. Razumeti mora, kako deluje kreditna kartica, kaj so obresti, pomembnosti rednega plačevanja računov. Znati mora uporabljati informativne spletne izračune za avtomobilska, stanovanjska in druga posojila.

Triindvajset let
Mladostnikov odnos do denarja je izoblikovan. Vedeti mora, kako bo njegova zaposlitev in kariera vplivala na njegove zaslužke in kaj bo zanj pomenilo zapravljanje prek njegovih zmožnosti. Znati mora skleniti zdravstveno, življenjsko in premoženjsko zavarovanje, plačevati račune po spletu. Poznati mora tudi razliko in prednosti ter slabosti lastništva in najema.

Temeljne resnice
Obstaja nekaj temeljnih resnic, ki jih moramo nujno naučiti svoje otroke. Denar sam po sebi ne prinaša sreče, je pa povezan s kakovostjo življenja. Otrok mora tudi spoznati, da ne obstaja lahko in na hitro zaslužen denar; zanj se je treba potruditi. In še najpomembnejša za današnjo otroško populacijo: pred drugimi se ni treba postavljati z denarjem in materialnimi dobrinami.