Temeljnik naše Posojilnice-Bank je bil položen že leta 1882 z zamislijo ustanoviti slovensko kreditno zadrugo. Predvsem kmetje iz okolice so se zavzemali za uresničitev te vizije, ker so videli potrebo po samopomoči.

Leta 1889 je Posojilnica-Bank Glinje končno kot prva banka v spodnjem delu Roža odprla svoja vrata. V naslednjih letih so ji sledile še druge vasi in kreditne banke so nastale v Selah, Šmarjeti v Rožu, Slovenjem Plajbergu in Borovljah.

Primarni cilj banke je bil ustaliti gospodarski položaj slovenskih kmetov. Poleg tega naj bi omogočila prebivalstvu svobodno kulturno delovanje ter svobodno mišljenje, predvsem na političnem področju – istočasno je hotela spodbuditi veselje do varčevanja, katero do tedaj še ni bilo običajno. Razvoj posameznih kreditnih bank je potekal popolnoma individualno – medtem ko je večina bank delovala samo kot takoimenovana „nedeljska kreditna banka“ in bila svojim strankam na razpolago vsako nedeljo 2 uri, so druge banke poslovale že vsak dan.

Posamezne kreditne banke so dobro gospodarile, toda svetovne vojne so ogrožale njihov obstoj. Predvsem druga svetona vojna je terjala svoje žrtve – medtem ko so banke pred priključitvijo k Nemčiji opravljale svoje delo uspešno, so zdaj polagoma zgubljale svoje stranke. Kajti strah pred aretacijo in deportacijo v bližnje koncentracijske tabore je postajal med slovensko govorečim (in politično aktivnim) prebivalstvom vedno večji. Slovenska beseda je postala pod Hitlerjevo diktaturo nevarno upiranje.

Tako so morale Posojilnica – Banke leta 1941 ukiniti svoje delovanje. Premoženje so tedajšnji oblastniki nacističnega režima zaplenili in posredovali nemškemu združenju Raiffeisen.

Po svetovni vojni so ljudje združili svoj pogum in nadaljevali tradicijo banke. “Nedeljska kreditna banka” je spet delovala. Toda posamezne ustanove so morali popolnoma preurediti – banke, ki so pred svetovno vojno dobro gospodarile, niso imele več lastnih prostorov in tako so posle odvijale samo mimogrede.

Šele leta 1960 je kupil tedajšnji predsednik Ferdinand Türk hišo z zemljiščem v Borovljah in ravno tam odprl novo Posojilnica-Bank. Banka je od tedaj lahko poslovala vsak dan. Ob začetku je opravljala službo samo ena oseba. Pozneje se je število sodelavcev hitro večalo, poslovna stavba je postala premajhna in tako smo nabavili sosednjo stavbo banke.

Leta 1975 je bila kreditna banka soočena z novimi problemi. Novi kontrolni zakon je zahteval najmanj dve polno zaposleni poslovodji za vsako banko. Seveda si niso mogle vse male kreditne banke tega privoščiti in so bile prisiljene, da se združijo. Posojilnica-Bank Borovlje je bila centrala dveh podružnic, katere so iz finačnih razlogov kmalu zaprli.

Vendar je nastala nadaljna podružnica na Ljubelju, ki je predvsem delovala kot menjalnica. Toda nekaj pred vpeljavo evra so jo iz gopodarskih razlogov zaprli. Leta 1994 smo se ponovno selili – ravno pravočasno ob našem 100 letnem jubileju smo se vselili v novo moderno stavbo v centru Borovelj, kjer smo še danes. Naša banka je danes ena največjih bank na dvojezičnem ozemlju– tako je iz male »nedeljske kreditne banke« nastala zanesljiva varna banka – s tradicijo.